Evropski dan jezikov na Gimnaziji Poljane

26. 9. 2023 na Gimnaziji Poljane

Oddelki: 2.b, 2.f, 3.a in 3.d
Učitelji: Emil Lokar, Nataša Žemva, Nataša Homar, Matjaž Leitgeb, Ines Vozelj Šteharnik

Dijaki in učitelji so se udeležili jezikovne delavnice, ki jo je vodil Matej Škorjak, predstavnik Slovenskega prevajalskega oddelka Generalnega direktorata za prevajanje pri Evropski komisiji. Dijaki so ugibali o številu živih jezikov, razpravljali o njihovi smrti in ponovnem vstajenju, žvižganju kot načinu sporazumevanja, primerjali znakovne jezike in iskali latinske korenine v slovenskih besedah.

Besedilo: Petra Hrovat Hristovski

Oddelek: 1.b
Učiteljica: Petra Novak

Uro smo navezali na že prej pridobljeno znanje o španski abecedi in izgovorjavi. Najprej smo se zazrli v črke in glasove, ki so tipični za slovenščino in španščino, potem pa smo se poigrali s pesniškimi definicijami Borisa A. Novaka in »gregueríami« Ramona Gómeza de la Serne.

Boris A. Novak pravi:
»Definicije« izrekajo bistvo stvari, vendar ne na razumsko suh, temveč na pesniški način. Z logičnimi definicijami jih veže stavčna oblika (glagol 'biti' v tretji osebi ednine ali množine – 'je' oziroma 'so'), za razliko od logike pa ne uporabljajo enoznačnih, natančno določenih izrazov, temveč metaforični, večpomenski jezik, ki temelji na nenavadnih povezavah besed.

POLJUB

Poljub je                                             

ljubezensko pismo 

v kuverti ustnic.

(Novak, Boris A. Oblike sveta. Založba Mladika. Ljubljana: 1991.) 

Ramón Gómez de la Serna pa je Greguerío kot metaforo s humorjem.

El beso nunca es singular. (Poljub ni nikoli v ednini.)
El beso es la burla del soplo. (Poljub je igrivost diha.)
(R. Gómez de la Serna: Greguerías, 2001)

V nadaljevanju pa so dijaki po skupinah sami tvorili gregueríe oz. pesniške definicije, vezane na črke. In tako je nastala pesniška abeceda. Po koncu ustvarjalnega dela so dijaki po skupinah sošolcem predstavili svoj del pesniške abecede.

Besedilo: Petra Novak

Oddelek: 1.h
Učiteljica: Simona Sašek

Uro smo posvetili poznavanju geografije Evropske unije, natančneje držav in njihovih glavnih mest. 

Zapisala: Simona Sašek

Oddelek: 2.c
Učiteljici: Natali Žlajpah in Anja Dernič

Z dijaki španskega razreda 2.c smo se ob evropskem dnevu jezikov 2023 pogovarjali o vlogi večjezičnosti in medkulturnega razumevanja, jezikovni in kulturni pestrosti Evrope ter raznolikosti španskega jezika.

Ugotovili smo, da se govorci različnih variant španščine razumejo med seboj, vendar lahko pride tudi do nesporazumov predvsem pri besedišču. Ogledali smo si video, ki prikazuje, kako ima ista beseda različne pomene v državah Latinske Amerike, obenem pa obstaja velik nabor besed za poimenovanje iste stvari. Ugotovili smo, da je veliko več razlik v besedišču kot pri uporabi slovničnih struktur in izgovorjavi. Bogatost besedišča smo si pogledali na primeru španskih ustreznic za besedo »kokice«, pri katerih se kaže tudi vpliv avtohtonih jezikov v Južni in Srednji Ameriki. Na podlagi pregovorov smo primerjali španske uradne jezike (kastiljščino, katalonščino, galicijščino in baskovščino), med katerimi najbolj izstopa baskovski jezik, čigar izvor ni povsem raziskan.

Evropski dan jezikov nas spomni, kako pomembno je, da se seznanimo z nujnostjo učenja jezikov, podpiramo večjezičnost in medkulturno razumevanje, opozorimo na raznolikost Evrope ter predvsem spodbudimo vseživljenjsko učenje jezikov v šoli in izven nje.

Besedilo: Natali Žlajpah in Anja Dernič

Oddelek: 2.h
Učiteljica: Darinka Marc

Na evropski dan jezikov smo pri slovenščini v 2.h del ure namenili pogovoru o jezikih, zlasti o pomenu trdnega znanja prvega jezika (materinščine), iz katerega izhaja uspešno učenje tujih jezikov. Najprej smo prebrali prispevek v angleščini z naslovom To know grammar or to know about grammar. V njem je zapisano, da mnogi Angleži menijo, da znajo tuji govorci slovnična pravila o angleščini bolje od njih samih. Zakaj to mislijo? Pogovorili smo se o tem, kako bi naslov članka prevedli v slovenščino. Postavili smo si še več vprašanj: Kaj pomeni t. im. jezikovni občutek? Kako zmoremo jezikovna pravila, popisana tudi v temeljnih jezikovnih priročnikih, upoštevati v svoji rabi jezika / jezikov? Kako gradimo znanje jezika / jezikov? Zakaj je tako zelo pomembno branje kakovostnih besedil? V tabelski sliki smo izpostavili prav to, da znanje jezika govorcu prinaša svojevrstno samozavest in svobodo, saj jezik ni le sredstvo komunikacije, temveč je človekov izraz. Z jezikom, ki ga uporabljamo, povemo, kdo smo, z njim ustvarjamo svet. 
Besedilo: Darinka Marc

Oddelek: 3.f
Učiteljica: Tanja Ašič

V sklopu dneva evropskih jezikov so si dijaki 3. f razreda z razredničarko 6. oktobra 2023 ogledali francoski inštitut Charles Nodier v Ljubljani. Zelo prijazno jih je sprejela vodja mediateke, Kristina Šircelj Čepon, ki je obisk pričela s simpatično igrico ugibanja besed v francoščini, nadaljevala je z igrico, kjer so dijaki vadili številke, nato je dijakom predstavila predvsem stvari, ki bi jih utegnile najbolj zanimati, to je možnost študija v Franciji, mednarodni izpit iz francoščine DELF, razne aktivnosti, ki jih inštitut ponuja šolam (tekmovanje Macaron d'or, delavnice, ki jih vodi francoska študentka) in tečaji francoščine. Na kratko jim je še povedala, kaj vse si lahko v knjižnici izposodijo: knjige, ki so prilagojene raznim stopnjam znanja francoščine, razne slovnice in druga dela, ki pomagajo pri učenju in utrjevanju francoščine, stripe, francoske filme, družabne igre v francoščini.

Dijakom je pokazala tudi odlično spletno knjižnico (culturethèque), v katero se lahko skupinsko včlanijo brezplačno. V sklopu spletne knjižnice so si tudi ogledali primer simpatičnega stripa Tamara in si razdelili vloge, odsek zgodbe pa odigrali. Na koncu jih je še povabila, da si samostojno ogledajo police mediateke. Ogled mediateke je minil kot bil mignili, saj je bil zelo prijeten.
Besedilo: Tanja Ašič

Oddelek: 3.g
Učiteljica: Neža Kolbezen

Na letošnji dan evropskih jezikov smo se v razredu 3.g posvetili nemškim frazemom. Osredotočili smo se na frazeme, ki se navezujejo na karakterne značilnosti človeka, saj se to lepo povezuje s snovjo, ki jo bomo obravnavali v naslednjih tednih. Ugotovili smo, da je pri nekaterih nemških frazemih kar nekaj vzporednic s slovenskim jezikom, nekateri so celo dobesedni prevodi. Vseeno pa smo spoznali tudi peščico takšnih, ki se jih nikakor ne da povezati z našo materinščino, saj vsebujejo popolnoma druge elemente. Na koncu so dijaki po svojih željah izbrali nekaj le-teh, ki so jih tudi slikovno upodobili in razstavili, ter s tem poskrbeli za popestritev učilnice za nemški jezik.

Besedilo: Neža Kolbezen

Oddelka: 4.a in 4.b (nemški del)
Učitelja: Petra Hrovat Hristovski in Robert Banfi

V torek, 26. 9., smo dijakinje in dijaki 4.a in 4.b pod okriljem profesorice Hrovat Hristovski in profesorja Banfija evropski dan jezikov preživeli ob spoznavanju nam še ne tako znanih jezikov. Približno polovica našega razreda se že od prvega letnika uči francoščine, ostali pa nemščine, na ta dan pa smo združili naše jezikovne moči in se skupaj preizkusili v znanju obeh jezikov. Razdelili smo se v skupine, potem pa smo oblikovali kratek dialog v slovenščini in ga nato prevedli še v druga dva jezika, na koncu pa smo vse to tudi odigrali. Razred je tako za nekaj minut postal kavarna, restavracija, ali pa ostal kar to, kar je – učilnica. Nemški del razreda se je lomil pri izgovorjavi zapletenih francoskih besed, ˝Francozi˝ pa smo se zatikali pri nekoliko trši nemški izgovorjavi. Celotna izkušnja je bila zanimiva in polna smeha, na koncu pa smo vsi skupaj odločno sklenili, da bomo rajše ostali pri učenju svojega izbranega jezika.
Besedilo: Zapisali Heli Šimnovec in Sofia Filippini

Oddelek: 4.b (španski del)
Učiteljici: Natali Žlajpah in Anja Dernič

Z dijaki španskega dela 4.b smo ob evropskem dnevu jezikov 2023 izbrali temo spoznavanja jezikovne raznolikosti Evrope. Vprašali smo se, koliko avtohtonih jezikov se govori v Evropi.  V oceni smo se zelo zmotili. Raziskali smo, da jih je 225, kar predstavlja samo 3 % svetovnih jezikov. Osredotočili smo se na manj znane in manj govorjene jezike. Poslušali smo poseben jezik, ki se ga »govori« na španskem Kanarskem otoku Gomera in se žvižga. Nastal je zaradi geografskih ovir (ko še niso imeli mobitelov😊), saj so se z žvižganjem lažje sporazumevali prek hribov in vulkanov. Danes je ta jezik pod UNESCO-vo zaščito nesnovne dediščine in se ga uči tudi v šolah. S tem primerom lažje razumemo, da je poznavanje jezikovne raznolikosti pomembno za doseganje boljšega medkulturnega razumevanja in je hkrati ključna sestavina bogate kulturne dediščine naše celine.
Besedilo: Zapisali Natali Žlajpah in Anja Dernič

Oddelek: 4.g
Učiteljica: Irena Tomford

Namen evropskega dne jezikov je spodbujanje učenja tujih jezikov in spoznavanju tujih kultur. V ta namen so pri pouku angleščine v razredu 4.g razredu namenili nekaj aktivnosti, ki so nazorno prikazale, kakšne težave imajo lahko govorci tujih jezikov (bolj natančno iz ZDA) pri učenju slovenščine ter kakšne preglavice jim lahko to povzroča v vsakdanjem življenju. 
Besedilo: Irena Tomford

Oddelek: 4.h
Učitelj: Sanja Hočevar

Tema: migracije in medkulturnost
Branje kratke zgodbe: Hanif Kureishi, My Son the Fanatic

Dijaki so na podlagi prebrane zgodbe v pisni obliki odgovarjali na vprašanja in ubesedili svoje razmišljanje o tegobah, nepremostljivih preprekah in pasteh, ki zaznamujejo življenje priseljencev. Naslednjo uro angleščine so svoje razmišljanje predstavili razredu, sledila je diskusija.
Besedilo: Sanja Hočevar