Sproščeno v Beogradu

Po dobrih štirih mesecih, odkar smo gostili naše srbske vrstnike, je napočil čas, da za teden dni zapustimo lagodje svojega vsakdana in poletimo v Beograd. V nedeljo 20. marca smo v jutranjih urah pristali na beograjskem letališču, kjer so nas nestrpno pričakali naši srbski prijatelji in hitro smo se razpršili po srbski prestolnici. Pot nas je povedla na vse konce; od stolpnic Novega Beograda, skozi staro mestno jedro pa do stanovanjskih obrobji mesta. Že isti večer pa smo se zbrali iz naših kotičkov širnega mesta in prvič (ne pa tudi zadnjič) izkusili delček burnega nočnega življenja, po katerem slovi Beograd.

V ponedeljek so nam srbski vrstniki pripravili sprejem v šoli s kratkim kvizom o Sloveniji in Srbiji, v katerem smo ponovili znanje o naši domovini in se podučili o zanimivostih Srbije. Sledila je učna ura cirilice in zabavnih srbskih frazemov, красно! V prihodnjih dneh smo si ogledali neštete znamenitosti mesta. Občudovali smo prečudovit Hram sv. Sava, se sprehodili po ulici kneza Mihaila, se povzpeli na trdnjavo Kalemegdan in se usedli v veličasten srbski parlament. V torek smo se s sodobnim hitrim vlakom odpravili v  Novi Sad. Po ogledu zgodovinskega mesta smo obiskali mestni muzej z umetniško razstavo, ki pripoveduje žalostno življenjsko zgodbo Mileve Einstein, žene slavnega znanstvenika, rojene v Novem sadu. Športni dan smo začeli z ogledom muzeja Jugoslavije s Titovim grobom (nekateri smo na ogled zamujali, vendar se tokrat, tako kot naši gostitelj, nismo obremenjevali s točnostjo). Preostanek dneva pa smo preživeli na Adi Ciganliji, beograjski plaži z urejenimi športnimi igrišči, kjer se lahko v poletnih mesecih ohladiš s skokom v Savo. V četrtek smo na Gimnaziji Sv. Sava opazovali pouku, ki je v osnovi potekal precej podobno kot pri nas. Pokazali smo tudi svojo umetniško žilico, saj smo skupaj s svojimi srbskimi partnerji ustvarili spodbudne napise in sestavili pesem oz. zgodbico z naključnimi slovenskimi in srbskimi besedami. Pomanjkanje toaletnega papirja na straniščih in nekolikšna zastarelost šole sta nam vzbudila nekaj domotožja, vendar se je le to, ob pogledu na simpatično poslikano knjižnico, polno zelenja in prijetnem vzdušju, hitro izgubilo. Tudi prijazne potepuške mačke, ki se potikajo okoli šole, so bile dobrodošlo razvedrilo.

V petek smo za starše pripravili predstavo, ki je podelila naše izkušnje z izmenjave. Tokrat smo prisluhnili Magnificovem Tivoliju in Zemlji Ekatarine Velike ter recitiranju slovenske in srbske poezije. Beograjčani so se nas lotili s šaljivimi skeči, ki pa smo se jim vsi nasmejali. Za konec smo zaploskali izvrstni gledališki predstavi naših in srbskih dijakov in filmu z utrinki z izmenjave. Zadnji dan v Beogradu smo preživeli z družinami, vsak po svoje. Nekaj nas je obiskalo predel mesta Zemon, nekateri so si ogledali živalski vrt …Tudi zadnji večer smo doživeli različno. Tisti najbolj neukrotljivih so zadnjo noč prebedeli, kot se v Beogradu spodobi ;), nekateri smo zvečer prisluhni glasbi v živo v tradicionalni kafani ob najboljših čevapčičih, spet tretje pa je premamil spanec.

Ko smo septembra izvedeli, da bomo imeli izmenjavo s Srbijo in ne z Nemčijo, je bilo v razredu čutiti razočaranje, ampak iskreno mislim, da bi si bilo boljšo izmenjavo težko zamisliti. Beograjčani so nas sprejeli kot stare prijatelje in nam pokazali lepote in raznovrstnost svojega mesta. Čevapčiči, burek, sarme, lačni nismo bili nikoli! 
Zares nepozabna izkušnja.

V nedeljo smo se poslovili v solzah.V imenu celotnega razreda bi se rada zahvalila prof. Jerebu, prof. Kolbezen, srbskima profesorjema, Gimnaziji Poljane, Gimnaziji Sv. Sava in še posebej vsem družinam, ki so nas sprejele v svoje domove.

Нана Лесковшек, 3.Г (Nana Leskovšek, 3.G)