iskanje

V OBLAKU KNJIG, projekt BeriDeli 2022/23

Nazaj

Umetniški dogodek V OBLAKU KNJIG s predstavitvijo nastalih umetniških del in otvoritvijo razstave se je odvil 23. 2. 2023 ob 18.00.

Projekt BeriDeli na Gimnaziji Poljane poteka že drugo leto zapored. Spodbuja bralno kulturo in ustvarjalnost dijakinj in dijakov. Ob branju knjig dijakinje in dijaki ustvarijo svoj odziv na prebrano.

 

Knjige, ki smo jih brali leta 2022/2023:

Madeline Miller: Kirka

Bettina Willpert: Kar se nam ne dogaja

Édouard Louis: Opraviti z Eddyem

Mazzini: Kralj ropotajočih duhov

Georges Orwell: 1984

Ian McEvan: V imenu otroka

pesniška zbirka Braneta Senegačnika: Pogovori z nikomer

pesniška zbirka Natalije Milovanović:  Samoumevno

pesniška zbirka Gregorja Strniše: Oko

 

Dela, ki so nastala kot odziv na prebrano, so zelo raznolika, v različnih umetnostnih medijih: filmi, animacije, slike na platno, ilustracije, esejska razmišljanja, knjiga poezij, antični hiton z mitološko poslikavo, vzglavniki nadzora, podganje kazalke … Umetniški izdelki kažejo širino in zamah dijaške ustvarjalnosti, ustvarjalno razumevanje prebranega in prenos preoblikovane ideje v drugi medij. Izdelki so kvalitetno raznoliki, vendar projekt v prvi vrsti spodbuja veselje ob prebranem in zadovoljstvo ob ustvarjenem. Je široko zastavljen in vabi vsakogar in vse, da se v projekt vključijo.

Sodelujoče dijakinje in dijaki:  Iza Napotnik, Mala Verlič Šalamon, Sara Podbelšek, Ajda Simčič, Tilen Mauhar, Tina Grabnar, Pia Hawlina, Doroteja Puš, Kaja Gregorčič, Zoja Klemenčič, Ana Kralj, Tatjana Kobe, Puja Gruban, Zala Stele, Tijana Milenković, Dora Drevenšek, Heli Šimnovec, Jure Mikec, Lovro Kljun, Ajša Višnjevar Lipič, Ela Simčič, Laura Petrin, Astrid Pia Oven, Tisa Mlekuž, Nian Jurak, Laura Nagode, Julija Soban, Zala Stele, Samo Mirković, Julija Pavlin Vodušek, Zala Humar, Izabela Lapajne, Mija Ratoša Rigler, Nadja Razpotnik.

Projekt je spremljala Instalacija v šolskem stopnišču: V OBLAKU KNJIG. Avtorice in avtorji postavitve so: Lovro Kljun, Ajša Višnjevar Lipič, Laura Nagode, Samo Mirković, Eva Rovanšek.

Po dogodku je bila postavljena v avli in stopnišču šole razstava.

Mentorice projekta, profesor/ice: Nina Ostan (vodja projekta), Darinka Marc, Nina Prešeren, Katarina Torkar Papež, Mateja Pandel, Nataša Žiger, Marko Trobevšek, Alenka Arbiter.

Še nekaj fotografskih utrinkov:

PLAKAT, ki vabi na prireditev, je oblikovala Tara Rubinič, 4a, za osnovo pa uporabila likovno delo Ajde Marič, 2a, ki o svojem delu pravi : » Čeprav je oko po obliki človeško, je to le poskus poistovetenja. Zenica spominja na kamero, bodisi kamero v telefonu ali varnostne kamere, ki nas spremljajo ob vsakem koraku in predstavljajo prek raznih elektronskih naprav absolutni nadzor v današnji družbi.«

PRIZORIŠČE dogodka, stopnišče Gimnazije Poljane, je bilo potopljeno v večerno svetlobo.

DOGAJANJE na stopnišču je spremljala dramatična reflektorska svetloba

CHIARO-SCURO je bil vztrajen atmosferski soudeleženec dogodka

Dogodek sta z avtorsko pesmijo Ema odprli Iza Napotnik in Mala Verlič Šalomon (obe 2a)

Iza Napotnik in Mala Verlič Šalomon sta brali knjigo V imenu otroka. Za pesem Ema, ki je nastala kot odziv na roman, pravita: »Hoteli sva predstaviti stisko iz otrokove perspektive in jo hkrati približati najinim okoliščinam. Ustvarili sva Emo, ki se sooča s problemi, ki jih imamo tudi najini prijatelji in midve.«

Razumevanje in interpretacijo Kirke, ki jo sicer poznamo iz starih grških bajk (kjer je kruta, neusmiljena in krvoločna čarovnica božanske krvi), so v povsem novi luči ob antični glasbi, ki sta jo izvajala Ajda Simčič, 4a in Tilen Mauhar, 3a predstavili: Pia Hawlina in Tina Grabnar (obe 4c), skozi likovne upodobitve Kirke in Sara Podbelšek Miklavčič, 3b ob Kirkinem antičnem oblačilu.

… in Kirka v pesnitvi Doroteje Puš, 2a: »Ideja, ki sem jo raziskala v svoji pesmi, se osredotoča na mnoga razmerja, ki so vodila njeno zgodbo … Vstopila sem v mitološki svet, tokrat kot ženska, ki se je osvobodila zblaznelega moža. Kot dekle, ki je tvegalo vse za pustolovščino s fantom, ki ji je obljubil večno ljubezen. Kot ženska, ki je po kruti izdaji moža usodo vzela v svoje roke. Kot Kirka, ki zame nikoli več ne bo le čarovnica z Ajaje.«

Zoja Klemenčič, 3b je ob sliki Kaje Gregorič: Ujet, predstavila Kajin odziv na knjigo Édouarda Louisa: Opraviti z Eddyem

Kaja Gregorič, 2c, ob ustvarjeni sliki zapiše: »Slika naj bi prikazovala Eddyjeve občutke ujetosti in obupa, njegovo ženstveno plat in up po pobegu … Zgodba se mi zdi pretresljiva, predvsem pa mi je dala veliko misliti o razdiralnih posledicah mnenj in ravnanj drugih.«

Ob interpretaciji pesmi Meja Tatjana Kobe, 3b, pove: »Prva stvar, na katero sem pomislila, ko sem prebrala pesem Meja iz zbirke Samoumevno avtorice Natalije Milovanović, je bila reka Kolpa. Reka ni samo sinonim za počitek in lepoto. Tega sem se zares zavedla, ko sva se z bratom nekega poletnega popoldneva spustila s kanujem po Kolpi in zagledala zapuščene obleke ter nahrbtnike. Kolpa za veliko ljudi torej pomeni tudi preizkušnjo, strah in trpljenje ob velikokrat neuspešnem prečkanju beguncev čez reko Kolpo.«

Roman Kar se nam ne dogaja je Ana Kralj dramatizirala skozi raznolike podobe in glasove nastopajočih v romanu, a so živi glasovi argumentacije JA in NE Hannesa, mame, bivše punce, odvetnice, policaja, Anne … odzvanjali tudi v stopnišču.

VZGLAVNIKE nadzora in podganje kazalke je izdelala Laura Petrin, 1d: »Vzglavniki so del vsakega doma, namenjeni so ugodju in estetiki, a tukaj nas venomer opazujejo s kavča – povsod je nadzor.«

Astrid Pia Oven, 3b, je uglasbila in zapela pesem Stolpnice Gregorja Strniše: »Vrh pesmi je v drugi kitici, kjer Strniša izpostavi mogočne, temne podobe v noči in pove, da kljub velikosti teh stolpnic takrat ne vidimo in so kot izbrisane s sveta.«

Iz pesmi Čarovnik je Tisa Mlekuž, 3b, ilustrirala »prizor, ko čarovnik obrne svoj klobuk, v katerem so bile zbrane prej nabrane rože, iz klobuka pa zleti velikanska ptica … in čarovniška predstava nas s hipnostjo podobe opominja na minljivost življenja.

Tijana Milenkovič, 3f, pripoveduje ob Mazzinijevi knjig Kralj ropotajoči duhov.

Nian Jurak, 2f, se je ob branju knjige Kralj ropotajočih duhov odločil narediti izdelek na gramofonsko ploščo, ki dve misli vpne v vrtenje na gramofonu : »Življenje je polno nasprotij, plusov in minusov. Z vsakim padcem nekaj umre in se hkrati rodi nekaj novega. Zdi se, da je življenje ciklično vrteča se gramofonska plošča.«

Brane Senegačnik je s svojo pesniško zbirko Pogovori z nikomer nagovoril tri dijakinje 3f, Tijano Milenković, Julijo Soban in Zalo Stele, ki so izdale svojo pesniško zbirko POGOVORI O NIČEMER in povedale : »Ob pesnjenju smo si zadale vlogo odkrivati posebnosti jezika. Najbolj nas je zanimalo razmerje med pesnjenjem v maternem jeziku in jeziku okolja, kar je predstavljeno v prvem sklopu pesniške zbirke. Raziskovale smo pa tudi pomen branja in pesnjenja poezije v izvirnem jeziku in prevodih. Tako je nastala jezikovno zelo pestra pesniška zbirka, ki vsebuje pesmi v slovenščini, srbščini, angleščini in francoščini.

Voditeljica dogodka Ajša Višnjevar Lipič, 3a, nas je suvereno popeljala po poti dogodka V OBLAKU KNJIG: od vstopne avle šole do zaključne točke v 2. nadstropju.

V animaciji Winston (Orwel, 1984) Nadje Razpotnik, 2f »se člani Partije spremenijo v nekakšne popadljive pse, Winston pa pade na tla, pod tacami višjega sloja…«

Avtorica performensa Heli Šimnovec, 3a : »Roman je napisan kot svarilo po letih prelivanja krvi zaradi totalitarnih režimov po svetu. Glavni lik v romanu predstavlja običajnega človeka, ki si upa v takem režimu prestopiti črto, a izkaže se, da je režim močnejši, kot si je mislil. Njegov poraz in tragičen konec v zgodbi predstavljata ranljivost posameznika in njegovo nemoč v taki družbi oziroma pod takim režimom.«

V animaciji Winston (Orwel, 1984) Nadje Razpotnik, 2f »se člani Partije spremenijo v nekakšne popadljive pse, Winston pa pade na tla, pod tacami višjega sloja…«

Animacija Iunius, nastala kot odziv Dore Drevenšek, 3b na pesem Oko, Gregorja Strniše tematizira »smrt kot promiskuitetno, misteriozno mlado žensko, ki pristopi do prav vsakega in mu sledi skozi noč, dokler ne napoči njegov čas.«

22. V kratkem filmu Flatliner Puje Gruban odzvanja motivni svet pesniške zbirke Pogovori z nikomer, Braneta Senegačnika : » V njegovih pesmih sem opažala teme samote, pobega iz realnosti, povezovanja z naravo in samorefleksije. Te se zato odražajo tudi v mojem končnem izdelku."

V oblaku knjig s projektom BeriDeli

Harmonija mnogih področij umetnosti in vsestranska ustvarjalnost dijakov je ponovno zasijala na dogodku projekta BeriDeli. Brali smo knjige po predlogih naših profesorjev slovenščine in svoje umetniške odzive delili z obiskovalci. Čeprav so prevladovali likovni izdelki, smo se izrazili tudi skozi glasbo, film, esej, fotografijo, performans, poezijo in celo skozi modno kreacijo. 

Ker se takšnega širokega repertoarja ni dalo ujeti v majhno dvorano v tretjem nadstropju, smo za prizorišče prireditve uporabili kar prostrano šolsko stopnišče. V vsakem delu smo lahko videli svojo točko ali predstavitev izdelka. Poljane kar pokajo po šivih od ustvarjalnosti, saj smo za razstavni prostor porabili prav vse površine, celo okenske police so se spremenile v majhne odre. 

Gledalci so svoje popotovanje v svet knjig začeli v pritličju in se ob spremljavi svojih izdelkov in nastopov pomikali do drugega nadstropja. Napolnili so prostor in s svojim gibanjem soustvarili čarobno atmosfero. Za mističnost so poskrbele tudi leteče knjige oziroma instalacija z naslovom V oblaku knjig.

Iskreno se zahvaljujemo vsem profesorjem slovenščine in profesorici Nini Ostan za mentorstvo ter vsem obiskovalcem za prijetno vzdušje. Pomagali ste nam prikazati čarobnost našega dela. Ostale poljance pa prisrčno vabimo k sodelovanju na naslednjem dogodku!

 

Zala Humar, 3.B

MENU
Hitre povezave